Zajček se je skupaj z prijatelji odločil, da bo odšel na canyoning. Canyoning je imel v mislih že dolgo in na lep poletni dan se je odločil zanj. Na canyoning je povabil še miško, slončka ter tigrico. Canyoning Soča ima določene omejitve, zato se je slonček raje odločil, da bo čez dan pil kavo ob prelepi reki. Za canyoning je bil namreč pretežak in vzpon do začetka aktivnosti, bi bil predolg. Prav tako bi imeli reševalci težave, če bi padel v vodo.
Canyoning namreč poteka na tekočih vodah, kjer je potrebno dobro znanje plavanja. V primeru, da iz tolmunov ne moremo zlesti sami, nas iz vode namreč potegne vodič. Canyoning se je pričel z delitvijo opreme. Zajček je vzel otroški neopren za canyoning, miška pa se je odločila, da ga ne potrebuje. Tigrica si je zaželela še posebnih neoprenskih copatov, saj s kremplji ni želela poškodovati vrvi za canyoning.
Vodič jih je nato odpeljal na izhodiščno mesto za canyoning. Vsi so bili že zelo navdušeni. Najbolj neučakan je bil zajček. Ko so pričeli z aktivnostjo je zajček od veselja kar vriskal. Miška pa je bila za razliko najbolj prestrašena saj je bil prvi slap za canyoning precej velik, voda, na kateri je potekal canyoning pa precej deroča. Dogovorili so se, da miška skoči vodiču v žep, saj bo tam najbolj na varnem. Ko so prečkali velike in male slapove je na vsakem slapu sledilo skakanje v vodo. Zajček in tigrica sta tekmovala kdo bo izvedel najbolj akrobatski skok, miška pa se je potapljala in iskala ribe. Kljub temu, da je bila voda precej hladna jih to ni motilo. Ko so z aktivnostjo zaključili, so soglasno sklenili, da bodo vsako leto poizkusili nekaj novega.
Canyoning je bil definitivno eden izmed lepših dni, ki si ga je zajček zapomnil. Še danes rad obuja spomine na to doživetje, hkrati pa že planira katera aktivnost bo naslednja.