Vinagova klet

Vinagova tunelska klet je ena največjih v Evropi, ki je locirana v mestnem jedru. Njen nastanek sega v sredo 19. stoletja in je povezan z gradnjo dveh stavb. Leta 1836 je Alojz pi. Kriehuber mlajši, sin meljskega graščaka Alojza pi. Kriehuberja, kupil od mariborskega magistrata za 808 goldinarjev 1163 kvadratnih metrov velik del srenjskega zemljišča, ki je po opisu mejilo na današnji Trg svobode.

Leta 1878 se je Kriehuber umaknil iz vinske trgovine in je prodal svojo tvrdko gospodarstveniku Henriku Schleicherju, gostilničarju Jožefu Rossmannu in kontoristu Jožefu Puglu - vsi so bili v direktoriju njegove firme. Ustanovili so novo z nazivom »Kriehuberjevo kletarstvo nasledniki &Co« Hišo na Trgu svobode 3 je leta 1881 kupil na dražbi Schleicher, ki pa je leta 1885 umrl.

Iz tega časa, ko je prihajala v Maribor Južna železnica Dunaj - Trst, so na tem mestu nastali pomembni objekti za vinsko trgovino in pivovarna. Vinsko trgovino je na tej lokaciji ustanovil sredi 19. stoletja že omenjeni gospodarstvenik Alojz pi. Kriehuber.

Po koncu vojne so 16. septembra 1945 v prostorih Gambrinove dvorane v Mariboru izvedli ustanovni občni zbor Vinarske zadruge r.z.o.j., ki je prevzela kleti bivših trgovcev Pugel in Rossmanna, Pfrimerja, Hausmaningerja in klet bivše Kletarske zadruge. Sedež zadruge so prenesli na Trg svobode 3. Kletne kapacitete so povečali z rekonstrukcijo kleti.

Leta 1949 so staro Puglovo klet povezali z novim podzemnim predorom z unionsko kletjo. Leta 1953 je bil dokončan hodnik, ki danes povezuje zgornji klasični del kleti in spodnji pivovarniški del kleti, saj se je Vinarska zadruga že nekaj let pred to združitvijo ubadala s prostorsko stisko. V tem času so bile zgrajene tudi betonske cisterne, v skupni kapaciteti 500 vagonov.

Vinag je od leta 1960 do danes upravitelj in lastnik kleti.

Veličastna podoba kleti

Malo je mest na svetu, ki bi imela v samem jedru takšno vinsko klet kot je Vinagova v Mariboru. Naša meri 20 tisoč kvadratnih metrov in v njej je prostora za 5 in pol milijonov litrov vina.

Velike in staroslavne vinske kleti so podobne majhnim mestom z ulicami. Ulice so hodniki, teh je v tej kleti za skoraj tri kilometre in v vsaki je kaj zanimivega, saj je čas v dolgih desetletjih stkal mnogotere dogodke in zanimivosti. Hiše so leseni sodi, tukaj jih je še okoli 140, kakor tudi sodobnejše cisterne in vsaka od teh posod, bivališč za vino torej, pripoveduje svojo zgodbo.

Arhivska klet je za vsako vinarsko podjetje poseben ponos. V Vinagovi arhivski kleti je prostora za 400.000 steklenic, trenutno jih je v njej okoli 250.000. Najstarejše arhivsko vino te kleti je laški rizling, pozna trgatev letnik 1946 iz Svečine. V Vinagovi arhivski kleti je tudi najstarejši ohranjen letnik kraškega terana iz leta 1959.