Fižol je eno prvih živil, ki so ga že pred več kot deset tisoč leti uživali prebivalci današnjega Afganistana in Srednje Azije. Fižol so pozneje gojili po vsej Aziji, od koder se je razširil po Sredozemlju. Fižol je danes razširjen po vsem svetu. Zelo veliko ga uporabljajo v deželah srednje in južne Amerike. Na tem področju se fižol pri kuhanju velikokrat kombinira skupaj s koruzo. Iz fižola se največkrat pripravljajo juhe in enolončnice. V Franciji je zelo poznana jed, ki ji rečejo cassoulet. Gre za obaro s klobasami, svinjskimi kožami in belim fižolom). V Braziliji med sodi med najbolj poznane jedi s fižolom Feijoada; kjer kuhajo fižol skupaj s svinjino ali govedino. Teksašani so ponosni na svoj chili con carne, Italijani na mineštre (zelenjavne enolončnice s fižolom in testeninami), Makedonci na tavče gravče, Srbi na pasulj, pri nas pa se velikokrat dela fižolova juha in fižolova solata.
Fižol je idealna hrana za zimsko obdobje. Fižol kot surovina je zelo poceni. Zaradi tega je tudi zelo razširjen med ljudmi. Poznamo več vrst fižola. Najpogosteje se uporabljajo pri kuhanju beli fižol, rjavi in rdeči fižol. Fižol je bogat z ogljikovimi hidrati in beljakovinami, zato je dober vir energije in aminokislin.
Ker vsebuje fižol zanemarljivo količino maščob, je pogosto prisoten v menijih za hujšanje. Fižol vsebuje železo in je nedvomno koristen pri preprečevanju ali zdravljenju anemije in krepitvi imunosti. Kaj pa je glavna slabost uživanja fižola?
Verjetno vam bo večina ljudi odgovorila da je to vsekakor napenjanje, ki ga povzroči uživanje fižola, in posledično neprijetni vetrovi, ki so produkt tega napenjanja.
Nekateri pravijo, da proti napihnjenosti pomaga aromatični janež. Janež izvira z Bližnjega vzhoda in so ga poznali že stari Egipčani. Rimljani so opazili, da njegova semena pomagajo pri prebavi, uporabili pa so jih tudi pri izdelavi dišav. Za kuhanje je najpriročnejši fižol iz pločevink, saj je že skuhan in ga ni potrebno večer pred kuhanjem namakati v vodi.