Ležaji imajo funkcijo pritrditve vrtečih delov ter prenos obremenitev z vrtečih se delov na mirujoči del naprave. Glede na vrsto trenja se obstajajo drsni in kotalni ležaji, glede na smer prenašanja obremenitev pa na radialni in aksialni ležaji. Drsni ležaji delujejo na principu trenja, kotalni pa na principu kotalnega trenja. Pri radialnih ležajih deluje obremenitev pravokotno na os ležaja, pri aksialni pa obremenitev deluje vzdolž osi ležaja.
Funkcija je zgolj osnova za pravilno delovanje in življenjsko dobo naprav in strojev. Nezanemarljiv dejavniki so še izbira primerne vrste ležajev, pravilno dimenzioniranje, upoštevanje priporočil za vgradnjo ležajev v konstrukcijski sklop naprave ali stroja. Našteto zahteva upoštevanje številnih kriterijev. To so lahko pogoji delovanja, premer osi ali gredi, način obremenitve, vrtilna hitrost, predvidena življenjska doba in podobno. Funkcija ležajev je lahko izboljšana tudi z dobro oceno prednosti in slabosti določene izvedbe. Tako drsni, kot kotalni ležaji imajo svoje prednosti in slabosti.
Drsni ležaji omogočajo visoke vrtilne hitrosti, z ustreznim mazanjem imajo majhen koeficient trenja in posledično dolgo življenjsko dobo, odlikuje jih miren in tih tek, izdelava je enostavna, niso občutljivi na prah, so cenejši od kotalnih ležajev, v radialni smeri zavzamejo malo prostora, izdelani so lahko v deljeni izvedbi. Imajo pa seveda tudi slabosti : vodenje in pozicioniranje vrtečih strojnih elementov je nenatančno, na kakovost odločilno vpliva gradivo in toplotna izdelava osi ter izvedba mazanja, koeficient trenja med drsnimi ploščami je odvisen od relativne hitrosti površin.
Kotalni ležaji so temu primerno lahko učinkovitejši, saj dosegajo do petdeset odstotkov nižji koeficient v primeru hidrodinamičnega mazanja. Posledično so kotalni ležaji učinkovitejši tudi zaradi manjšega gretja ležajnega mesta, obratovanje je natančnejše, vzdrževanje je enostavnejše, standardizacija pa omogoča enostavno zamenjavo starih z novimi ležaji. Na drugi strani so kotalni ležaji lahko manj učinkoviti zaradi večjega hrupa, manjših vrtilnih hitrosti, večje občutljivosti na sunkovite obremenitve, dražje izvedbe v primerjavi z enostavnimi drsnimi ležaji ter zahtevnejše montaže in demontaže. Nepravilne montaže niso redek vzrok za nepravilnosti delovanja.